Pozdravljeni na naših straneh,

medicina dela je preventivna medicinska specialnost, katere osnovna naloga je preprečevati (in zdraviti) poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom ter poškodbe pri delu. Specializacija medicine dela pri nas vključuje tudi usmeritev v medicino prometa in športa.

Združenje medicine dela, prometa in športa – Slovensko zdravniško društvo

Archive for 'Uncategorized'

Sklepi RSK v letu 2017 in 2018

Sklepi RSK od  maja 2017 do maja 2018 (pripravil Tihomir Ratkajec)

STORITEV minute
v povprečju
PREVENTIVNI PREGLEDI
PREDHODNI 40
OBDOBNI 40
CILJANI Drugi usmerjeni pregled 30
KONTROLNI 15
PRIPRAVA IN IZDAJA SPRIČEVALA 15
POROČILO MAJHNE SKUPINE DO 30 OSEB 240
POROČILO VELIKE SKUPINE 30-100 OSEB 480
Poročilo velike skupine za vsakih nadaljnjih 50 oseb nad 100 60
Potrdila 15
PREISKAVE
CEM 30
OSTALE AKTIVNOSTI
KONZULTACIJA:

Kratka

Srednja

daljša

10

20

30

EKSPERTIZA SPECIALISTA MDPŠ:

Lažja

Zahtevna

Zelo zahtevna

Izjemno zahtevna

240

480

960

1200

OGLED DELOVNEGA MESTA (tudi za DD-1 obrazec):

Kratek

Za DD1

60

120

Zdravstvena ocena                                                                                  300
PROMOCIJA ZDRAVJA (tim za promocijo zdravja, svetovanje delodajalcem) 10UR MESEČNO

18.1.2018

Ad1:

Zapisnik 4 seje RSK je bil s strani članov potrjen.

S strani Združenja za medicino dela, prometa in športa pa smo dobili predlog dopolnitev k tretji in četrti točki – Minimalni standardi o prostoru in opremi za opravljanje zdravstvene dejavnosti v MDPŠ.

Sprejet je sklep RSK: Člani RSK ostajamo pri istem sklepu, kot smo ga že podali na 4. seji RSK (pod točko Ad 3).

(Prehodno obdobje  za pridobitev zahtevane podiplomske izobrazbe za sestre in psihologe je 5 let. Za medicinske sestre, ki delajo v stroki medicine dela že najmanj 25 let, izobraževanje ni obvezno).

Člani RSK se ne strinjamo s predlogom Združenja za MDPŠ.

Pripomba Združenja za MDPŠ je še k točki razno:

-       Uradna pot obravnave zadev na RSK je taka, da se pripravijo vprašanja, pripravi se vsebinska razlaga potrjena z literaturo, pripravi se osnutek odgovora, ki ga nato RSK pregleda, o njem razpravlja in potrdi, korigira ali zavrne.

Sklep članov RSK: Ministrstvo za zdravje vprašamo, glede na 2. in 3. točko 17. člena Pravilnika o razširjenih strokovnih kolegijih, koliko sredstev je na razpolago za oblikovanje strokovnih mnenj in nalog. Če je sredstev na razpolago dovolj, potem predlog Združenja za MDPŠ »RSK za opravljanje obsežnejših nalog sklene podjemno pogodbo s strokovnjaki s konkretnega področja. Gradiva bodo pripravljali kompetentni strokovnjaki, predloge opremili z literaturo in podprli z dokazi. Kot primer takega dela predlagamo delovna srečanja (ob koncih tedna), kot jih prakticirajo kolegi drugih RSK. Zbrani skupini strokovnjakov se zagotovi bivanje in prehrana, oni pa naklonijo svoj čas in znanje« – sprejmemo.

Zapisnik 5. seje, ki je bila korenspondenčna je sprejet in potrjen s strani članov RSK.

Kot delovna skupina pa so predlagani: asist. Martin Kurent, dr. med., Davor Romih, dr. med., dr. Tihomir Ratkajec, dr. med., prof. dr. Alenka Franko, dr. med. kot zunanja člana pa bi bila prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. ter izr. prof. dr. Dodič Fikfak Metoda, dr. med.

Dr. Tihomir Ratkajec je poslal že gradivo za hepatitis B dr. Matičičevi na Infekcijsko kliniko. Ker je gradivo pripravil tudi KIMDPŠ v sodelovanju s SPOBO in Infekcijsko kliniko, RSK počaka odgovor prof. Matičičeve, nato skupina uskladi obe mnenji. Kočno mnenje obravnava RSK.

Ad 2

Dnevni red se potrdi s sprotnimi popravki.

Ad 3

Predlog normativov za delo v MDPŠ – odgovor Zdravstvenega sveta, z dne 15.11.2017, glede na naš sklep, ki je bil sprejet na RSK

Podajamo odgovore na zastavljena vprašanja, in sicer:-       Kako ste prišli do predlaganih normativov?

Te normative smo postavili na podlagi analiz našega dela, in sicer na osnovi časovnih normativov, ki jih dejansko rabimo za izvajanje preventivnih pregledov v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih.

-       Kolikšen del dejavnosti predlagani normativi predstavljajo (je zajeta celotna dejavnost ali le del)?

Ti normativi predstavljajo celotno naše delo.

-       Kakšno je število obravnav (storitev, preiskav, posegov, diagnostičnih postopkov …. ) za zagotovitev potreb zavarovancev na sedanjem nivoju in za morebitne dodatne potrebe (če se razlikujejo od sedanjega stanja)?

Ocenjujemo, da so trenutne zmogljivosti zadostne za pokritje celotnih zahtev na trgu v Sloveniji.

-       V kolikor so normativi za izvedbo posameznih storitev daljši, kot do sedaj, je treba oceniti, ali in koliko naj bi to vplivalo na potrebo po ponavljanju preiskav (kakovost).

Do sedaj nismo imeli postavljenih normativov v zeleni knjigi medicina dela ni bila ustrezno ovrednotena. Naša stroka je izrazito tržna stroka in nima povezave z zeleno knjigo ter pogodbami z ZZZS.

-       Kako je z izvedljivostjo – ali bi potrebovali več: prostora, opreme, kadra?

RSK je sprejel že pred časom sklep, da medicina dela lahko deluje le tam, kjer je redno zaposlen specialist medicine dela. Kader je neenakomerno razporejen po celi Sloveniji.

Več časa si prizadevamo za vzpostavitev mreže v medicini dela, prometa in športa.

-       Če z upoštevanjem predlaganih normativov izvedba storitev v sedanjem obsegu ni mogoča v celoti, bi bilo smiselno ugotoviti:

-       kakšni dodatni ukrepi bodo potrebni, da bosta obseg in kvaliteta ustrezna, kdo in na kakšen način bo dodatne ukrepe izvedel,

-       kdaj se bo izvajanje lahko začelo,

-       kdaj bodo cilji predvidoma doseženi oziroma kako dolgo bo trajalo, da bodo predlagani normativi lahko realizirani,

-       in jasno določiti:

kako bo potekala obravnava v obdobju, dokler cilji ne bodo doseženi (torej kako se bodo predlagani normativi izvajali)

-       ter pridobiti podatke iz nekaterih drugih držav EU (mednarodna primerjava).

Podatke iz EU imamo in tudi razvoj medicine dela vodimo v smer, da bomo popolnoma primerljivi z razvitimi evropskimi državami, vendar pa zaenkrat lahko delujemo le tako, kot nam narekuje pravni red in zahteve naše zakonodaje.

-       Pričakujemo, da bo RSK tudi pojasnil, ali so predlagani normativi usklajeni s tistimi, ki jih je (za ambulantni del) pripravilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije.

Normativi, ki jih je izdalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije izhajajo iz zakona in pravil, zdravstvenega zavarovanja. Naša stroka pa se direktno financira s strani delodajalcev oz. naročnikov, vsebina dela pa sledi Pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev ter Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ter evropskim direktivam.

V vseh državah EU je delo medicine dela ločeno od zdravstvenega zavarovanja, način plačila je neposredno preko naročnika kot pri nas, ali pa preko delavske zavarovalnice, ki je ločena od sistemskega zdravstvenega zavarovanja.

Primerjava sistemov med različnimi državami je bila narejena v Phare projektu v letu 1999 – 2000 in je na razpolago, sistem pa se bistveno od takrat ni spremenil.

Ad 4

Zaprosilo za mnenje – Pobuda za dopolnitev seznama poklicev s poklicem kineziolog v zdravstveni dejavnosti – dopis Ministrstva za zdravje z dne 9.11.2017

Ministrstvo za zdravje nam je poslalo zaprosilo za mnenje – Pobuda za dopolnitev seznama poklicev s poklicem kineziolog v zdravstveni dejavnosti. Člani RSK pregledajo vse priloge ter podajo naslednji sklep: Člani RSK nimamo nikakršnih pomislekov glede vključevanja kineziologov v zdravstvene sodelavce, vendar ocenjujemo, da je področje njihove pojavnosti in dela bistveno premalo opredeljeno in v marsičem posegajo na področja, ki jih  njihov študijski program ne pokriva in jih dejansko opravljajo drugi zdravstveni sodelavci kot naprimer fizioterapevti, ergonomi in svetovalci za promocijo zdravja.

Zato preden podamo dokončno mnenje potrebujemo natančno opredelitev njihovega področja dela in njihove kompetence. Naj RSK za MDPŠ naj priložijo študijski program z vsemi podrobnostmi (vsebina in naslovi predavanj, vaj, seminarjev in predavatelje,…..). Dodajo naj tudi obrazložitev v čem se njihovo delo razlikuje od drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Ad 5

Predlogi na Zapisnik 4 seje RSK – dopis Združenja za MDPŠ z dne 13.11.2017 Odgovor oz. sklep na to točko dnevnega reda je podan v točki Ad1.

Ad 6

Razno

  1. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov

S strani Ministrstva za zdravje smo dobili v pregled Direktivo o vozniških dovoljenjih. Dobili smo tudi Stališče Združenja kardiologov Slovenije o spremembah in dopolnitvah Pravilniko o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil.

Predsednik RSK predstavi, da se pri tem pravilniku urejata dve področji, in sicer vozniška sposobnost sladkornih bolnikov, spreminja pa se tudi kardiološko področje na področju EU direktive.

Glede sladkorne bolezni predsednik RSK za MDPŠ poudari, da ni nikjer napisano da pacient prehod, ko prehaja iz nefarmakološke v farmakološko terapijo, da bi ga njegov terapevt diabetolog moral usmeriti tudi na oceno delazmožnosti.

Sklep RSK za MDPŠ je, da so predlogi bistveno prezahtevno navedeni, da je napisano tako, da jih tudi strokovnjaki težko razumejo in da je poudarek na ocenjevanju morfoloških sprememb ne pa ocenjevanju funkcije. Predlagamo naj se to področje bistveno poenostavi.

RSK predlaga, da z osebami, ki so tako besedilo pripravile, oblikujemo novo skupno besedilo. Ministrstvo za zdravje tudi prosimo za originalen tekst. S kardiološkim predlogom se strinjamo.

  1. Pravilnik o poklicnih bolezni

S strani Ministrstva za zdravje so nam sporočili, da predlog Pravilnika o poklicnih boleznih še ni dokončan do te mere, da bi ga lahko obravnavali na RSK.

  1. Objava članka v reviji ISIS, januar 2018, z naslovom Zakaj mi slovenska medicina dela povzroča vrtoglavico, ki ga je pripravil Joachim Gross, dr. med., spec. MDPŠ, Koper

Joachima Grossa, dr. med. je objavil izzivalen in strokovno sporen članek, zato se RSK obrne z vprašanjem na ORL, in sicer, ali je upravičeno testiranje ravnotežnega aparata pri predhodnem odkrivanju ev. težav, ki vplivajo oz. so povezane z ravnotežnim organom.

Ali obstajajo druge preiskave pri katerih obstaja manjše tveganje kot je VTG. Kakšna so dejanska tveganja pri izvedbi VTG, če ga izvajajo sestre, ki so za to usposobljene in imajo tečaj in ko gre za izvajane pri človeku, ki je zdrav.

Člani RSK smo pregledali članek in podali sklep, da se uredništvu pošlje dopis, ker je tako pisanje vzpodbujanje sovraštva do stroke. Na podlagi odgovora iz ORL bomo odgovorili ISIS-u.

  1. Zdravniško spričevalo dr. Joachima Grossa v Luki Koper

Prof. dr. Dodič Fikfak Metoda izpostavi zdravniško spričevalo, ki je bilo prepisano za delavca, ki je delal v Luki Koper in je v delovni nesreči izgubil življenje in prosi RSK za mnenje: Ali se strinja s strokovnim kolegijem KIMDPŠ v zvezi z naslednjim vprašanjem:

»Velikokrat se pojavlja, da firme spreminjajo imena in lastnike, delavec pa ostaja vedno na istih delovnih mestih.

Vprašanje je: Ali sme specialist MDPŠ prepisati svoje mnenje iz prvega podjetja na napotnico novega podjetja.

Glavni problem, v prikazanem primeru dr. Grossa je, da napotnica za eno podjetje ni enaka napotnici drugega podjetja, tako lahko razumemo, da delovno mesto ni isto. Če gre za isto delovno mesto, potem naj se ne vključuje zdravnik, pač naj to uredijo znotraj delovne organizacije.

Dr. Škerjančeva opomne, da ne obstaja noben akt, ki bi dovoljeval prepis zdravniškega spričevala.

V primeru, ko pa je zdravnik že prepisal zdravniško spričevalo, ki pa ima drugačen opis delovnega mesta, drugo delovno opremo, druge predmete dela, druge izpostavljenosti tveganjem, ter tudi drugo osebno varovalno opremo – bi pričakovali, da bi dr. Gross prepis lahko zagovarjal le, če bi bili ti dve delovni mesti zares enaki oz. bi bili enaki obe napotnici«.

Končno mnenje bomo poslali tudi na Inšpektorat za delo. Člani RSK soglasno potrdijo sklep zdravnikov KIMDPš

  1. Prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. je dobil dopis s strani dr. Šalda, na katerega se je obrnil psiholog Žerjal.

Nepravilnosti se delajo še naprej kljub negativnim mnenjem strokovnih nadzorov, zato bi bilo potrebno ponovno opozoriti ZZS na Holmedov način dela glede opravljanja psiholoških pregledov.

  1. Širjenje pooblaščenih inštitucij za specializacije

Osnovno vprašanje je, ali se lahko nadomesti ZVD ali KIMDPŠ, pri kroženju na specializaciji iz MDPŠ.

Pooblaščena inštitucija mora imeti opremo za izvajanje kompleksne specialistične ambulantne dejavnosti na področju medicine dela, promet in športa na primarni, sekundarni in terciarni dejavnosti z ustrezno opremo za izvajanje vseh diagnostičnih postopkov, fiziološki laboratorij, hematološki biokemijski laboratorij, toksikološki laboratorij. Vsaj 3 glavne in neposredne mentorje.

Pooblaščeni izvajalci tipa D, tisti manjši, pa lahko izpolnjujejo pogoje s prejšnjega odstavka le deloma, vendar morajo imeti standardno opremo, ki je predpisana s pravilnikom o dejavnosti medicine dela, prometa in športa ali z drugimi ustreznimi pravilniki s področja, ki jih pokrivajo.

Ker je zaradi prezasedenosti pooblaščenih inštitucij prišlo do prekinitve specializacije RSK predlaga inštitucijam ki želijo poslati zdravnika v specializacijo iz MDPŠ in je ta stroka v regiji dokazano deficitarna, naj naslovijo prošnjo na RSK, ki bo vlogo obravnaval in izjemoma predlagal ZZS specializacijo.

11.10.2017

AD 1/Zapisniki 1., 2. in 3. seje se potrdijo.

AD 2/ Pravilnik o razširjenih strokovnih kolegijih je bil vsem poslan v pregled, člani RSK nanj nimajo pripomb.

AD3/ Ministrstvo za zdravje je zaprosilo za določitev minimalnih zahtev za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti.

RSK za MDPŠ je na svoji 41. seji, dne 20.12.2011 že obravnaval temo: Prostori, kadri in oprema enot MDPŠ. Takrat je bil sprejet sklep:

Prehodno obdobje  za pridobitev zahtevane podiplomske izobrazbe za sestre in psihologe je 5 let. Za medicinske sestre, ki delajo v stroki medicine dela že najmanj 25 let, izobraževanje ni obvezno.

Predsednik RSK-ja je pridobil tehnične smernice zdravstvenih objektov, ki jih je sprejelo ministrstvo leta 2008. V teh smernicah so opisani pogoji za enote MDPŠ in sicer; enota za medicino dela ima najmanj naslednje prostore:

-       čakalnico

-       prostor za medicinsko sestro

-       ordinacijo

-       prostor za testiranje in biometrijo

-       prostor za psihologa

Medicina dela, prometa in športa opravlja tudi skupinske preglede, zato se predvidi večja čakalnica.

Za izvajanje dejavnosti MDPŠ je v eni izmeni potrebno imeti vsaj dve ordinaciji s sestrskim prostorom, prostore za testiranja in prostor za psihologa. Ministrstvo je sprejelo sklep po naslednjih prostorih in velikosti teh:

-       čakalnica 24 m2

-       sprejem, administracija 10 m2

-       kartoteka 3m2

-       prostor za medicinsko sestro 12 m2

-       ordinacija 14 – 16 m2

-       prostor za testiranja respiratornega in kardiovaskularnega sistema 24 m2

-       prostor za biometrijo 22 m2

-       prostor za psihologa in vzgojo (skupen) 12 m2

-       prostor za osebje, sestanke, počitek 10m2

-       čistilni servis 4m2

-       zbiranje odpadkov 4m2

Površina za komunikacijo obsega približno 25% neto površine prostorov.

Sklep RSK-ja:

Člani RSK-ja se strinjajo s predlaganim številom in velikostjo prostorov, dodajo pa še:

-       prostor za testiranje vidnih funkcij 24 m2

-       prostor za VTG in ADG 24 m2

Skupna površina prostorov znaša 189 m2.

Sklep o najmanjši velikosti in vsebini prostorov KIMDPŠ za en tim:

-       čakalnica 10 m2

-       sprejem, administracija 10 m2

-       kartoteka 3 m2

-       prostor za medicinsko sestro 10 m2

-       ordinacija 14 – 16 m2

-       prostor za testiranje vidnih funkcij 24 m2 (velikost je odvisna od tega katere preglede izvaja)

-       prostor za VTG in ADG 14 m2

-       prostor za osebje, sestanke, počitek 5 m2

Skupna potrebna kvadratura je 91 m2.

-       prostor za testiranja respiratornega in kardiovaskularnega sistema 24 m2 (mišljeno je, da imamo znotraj tega kolo ali tekočo preprogo in seveda preoblačilnica in tuš)

-       prostor za biometrijo 22 m2 (če je vključena kineziologija)

-       prostor za psihologa (skupen) 12 m2 ter 12 m2, kjer ima psiholog individualna testiranja in pogovore, ter testirnica 10 m2 (če pa je zunanji psiholog tega ne potrebujemo)

Za naslednje prostore pa veljajo pravila kot za druge ordinacije:

-       čistilni servis 4 m2 (ni nujno potrebno, če to izvajajo zunanji izvajalci)

-       zbiranje odpadkov 4 m2 (ni nujno potrebno, če se to izvaja drugje)

-       kuhinja

-       wc (ločeno za paciente in osebje ter za moške in ženske)

-       garderobe (za osebje, ločeno čisti in nečisti del)

Aparature:

-       avdiometer

-       rhoda ali vistek

-       anomaloskop

-       perimeter (če ga nima mora imeti pogodbeno)

-       ekg

-       spirometer

-       cikloergometer ali tekoči trak (če tega ne izvaja zunanji izvajalec)

-       višinomer in tehtnica

-       RR

-       kaliper

-       dinamometer

-       set kotomerov

-       merilni trak

-       refleksno kladivce

-       otoskop

-       vitalogram VTG

individualno/fakultativno:

-       pletizmogram

-       timpanometer

-       refraktometer

-       tonometer

-       holter

-       kapilaroskop

-       pletizmograf

-       kineziološki laboratorij

-       CRD (razen, če je psiholog zunanji izvajalec)

AD4/  Razno:

-       Ne glede nato kako beremo Pravilnik o delovanju RSK. Pomislek je, da RSK ni delovno telo, ampak je RSK tisto telo, ki gradivo, ki je pripravljeno potrjuje, sprejema,…

-       Uradna pot obravnave zadev na RSK je taka, da se pripravijo vprašanja, pripravi se vsebinska razlaga potrjena z literaturo, pripravi se osnutek odgovora, ki ga nato RSK pregleda, o njem razpravlja in potrdi, korigira ali zavrne.

-       Predsednik RSK je dobil elektronsko sporočilo dr. Ratkajca o potrebi po razpravljanju o cepljenju. Združenje ali zainteresirani naj vprašanje pripravijo tako, kot je zapisano v prejšnji alineji.

-       S strani Združenja za MDPŠ smo dobili pobudo za obravnavo problema biološkega monitoringa. Prosimo, da se pripravi predlog oz. osnovno gradivo tako kot je zgoraj opisano, da ga nato obravnavamo na RSK.

Na področju medicine prometa je veliko neusklajenih pravil, ki so nedorečena, predvsem pa veliko kolegov dela čisto po svoje. Želeli bi imeti sestanek v ožji skupini, kamor bi povabili Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za infrastrukturo. Na ta sestanek bi morali prenesti dorečena vprašanja. Na Ministrstvu za zdravje ta sestanek. usklajujejo.

Samostojno delo specializantov: RSK ima informacije o specializantih, ki delajo samostojno v določenih firmah in/ali ambulantah.

Sklep RSK:Specializant lahko dela izključno pod mentorstvom neposrednega mentorja, ki sta tudi na isti lokaciji. Specializantje lahko delajo le v tistih organizacijah, ki so potrjene s strani Zdravniške zbornice.

Imenovanje glavnih mentorjev: ZZS predlaga imenovanje novih mentorjev: potrebno je določiti kriterije za glavne mentorje.

Sklep RSK:

Glavni mentor V MDPŠ  je lahko specialist MDPŠ s 5 letnimi delovnimi izkušnjami, v zadnjem letu je zbral

50 kreditnih točk, , od tega vsaj 30 točk iz področja medicine dela, prometa in športa in ima v zadnjih treh letih vsaj en aktivni nastop  iz strokovnega področja na kongresu, seminarju ali simpoziju doma ali v tujini.

Sprememba načina preverjanja znanja specializacije: Sedanji način preverjanja znanja pred izpitom so kolokviji, ki so ustni ali pisni. ZZS vprašamo,ali je to obliko preverjanja znanja mogoče spremeniti v drugačno obliko kolokvijev, oz. na koncu kroženja narediti pisni izpit, ki bi bil podlaga za pristop k specialističnemu izpitu, obsegal pa bi vsebino vseh kolokvijev. Pozitivno opravljeni kolokviji so že sedaj pogoj za pristop k izpitu.

KIMDPŠ je imel sestanek z Inšpektoratom za delo glede ocen tveganja in pomenom dikcije posebnih zdravstvenih pogojev delovnega mesta. KIMDPŠ prosi RSK, da preveri predlagano definicijo in o njej da svoje mnenje.

RSK je sprejel sklep, da so posebni zdravstvene pogoji tisti zdravstveni pogoji, ki jih kot pogoj za opravljanje določene dela v določenem delovnem okolju sprejme in vključi v oceno tveganja delodajalec, na podlagi strokovne ocene zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa. Izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev na podlagi opravljenega zdravstvenega pregleda celovito presoja zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa.

V opombi pripišemo: Namen posebnih zdravstvenih pogojev je, varovanje zdravja delavcev in ohranjanje delazmožnosti, varovanje zdravja vseh oseb v delovnem okolju, to je sodelavcev, učencev in predmetov dela in varovanje delovnega okolja. Posebni zdravstveni pogoji so lahko prisotnost določenih zdravstvenih lastnosti pri osebi ali odsotnost določenih zdravstvenih okvar

Izjava za testiranje na droge: RSK prosimo, da sprejme sklep, ali človeka, ki ga testiramo na drogo moramo posebej  o tem pisno obvestiti, dokument o seznanjenosti pa mora podpisati, ali je testiranje del vsebine pregleda. Na ZVD uporabljajo izjavo: »Potrjujem, da sem seznanjen s preiskavo urina na nedovoljene droge, ter načinom odvzema (odvzema v prisotnosti strokovne osebe) in soglašam, da je ocena sestavni del ocene delazmožnosti«.

RSK je sprejel sklep: Pregledovancu ni potrebno podpisati nobene izjave, zdravnik pacienta-delavca ustno seznani o razlogih za odvzem in načinu odvzema. Vsak laboratorij mora imeti izdelan delovni postopek, kjer je natančno opredeljeno, kako postopek odvzema poteka in kdo mora biti prisoten.

Hashimotov tiroiditis: Člani RSK za področje nuklearne medicine so na redni seji obravnavali vprašanje tveganja za raka ščitnice pri bolnikih s Hashimotovim tiroiditisom pri posameznikih, ki delajo v nadzorovanem področju sevanja.

Kot specialisti MDPŠ moramo vztrajati, da nam kliniki pišejo o značilnosti in prognozi bolezni same, nikakor pa ne morejo pisati o delazmožnosti delavca z določeno boleznijo.

RSK je sprejel sklep: Bolniki s Hashimotovim tiroiditisom lahko delajo v območju ionizirajočega sevanja, vendar mora biti bolnik na tveganje opozorjen, dosledno  mora uporabljati varovalno opremo (tudi za ščitnico), vsekakor pa odsvetujemo dela v območju IS, kjer lahko dobi večje doze IS..

RSK je na Zdravniško zbornico poslal dopis, ki se je nanašal na imenovanje komisije za strokovne nadzore in s tem povezan konflikt interesov ter izvajanje strokovnih nadzorov.

S strani Zdravniške zbornice smo dobili dne 1.3.2017 le odgovor, da je gospa izr. prof. dr. Bojana Pinter odstopila z mesta predsednice Odbora za strokovno medicinska vprašanja in da omenjeni odbor ne deluje, vsaj do naslednje skupščine Zdravniške zbornice, ki bo predvidoma v mesecu marcu 2017. Od tedaj od njih nismo dobil nobenega odgovora.

RSK je sprejel sklep, da se na sestanku na Zdravniški zbornici dne 12.10.2017 predstavnike ZZS na to opozori.

Dodatno je bil sprejet SKLEP:

Člani RSK za MDPŠ so se seznanili z informacijo, da FDV opravlja t.i. raziskovalni projekt Dejavnost medicina dela – analiza stanja in potreb ter razmer na trgu dela. Projekt je bil razpisan zaradi potreb MZ. Ker menimo, da analize stanja dejavnosti medicine dela ne more opravljati povsem druga stroka, predlagamo MZ, da recenzijo dela naredi RSK.

16.3.2018 Spoštovani prim. prof. dr. Bilban,
Na željo doc. dr. Rebola vam posredujem vsebino 4. točke seje RSK za otorinolaringologijo.

Preiskave za delo na višini v medicine dela, prometa in športa
V ISIS-u je izšel članek dr. Grossa, ki obravnava problematiko kaloričnega preiskusa v ambulanti medicine dela, prometa in športa. S strani RSK za medicino dela, prometa in športa smo dobili vprašanje glede izvajanja VTG v ambulantah MDPŠ. Ravnotežje zagotavlja najmanj 5 organskih sistemov, poleg notranjega ušesa še optični sistem, mali možgani, proprioceptorji v vratni hrbtenici in velikih sklepih ter senzibiliteta stopal ter vestibulospinalni in vestibulookularni refleks. V domeni ORL je le ocenjenjevanje perifernega dela ravnotežja ter delovanje notranjega ušesa. V otorinolaringološki praksi je bitermalno kalorično testiranje ravnotežnega dela ušesa  zlati standard. Ob tem pa se izvajajo še druge diferencirane preiskave (vHIT, cVEMP, pendularni test, sakade pregled optokinetičnega nistagmusa).
Preiskava po Rombergu, hoja miže in poskus ravnotežja na plošči ( katerih rezultati pa niso standardizirani) pa ne testirajo samo notranjega ušesa, temveč služijo le za grobo oceno stanja celotnega ravnotežnega sistema. V obeh večjih ustanovah pri opravljanju kaloričnega testiranja ravnotežnega organa večjih komplikacij v zadnjih letih nismo imeli. V UKC Ljubljana napravijo približno 14 preiskav dnevno, v Mariboru pa 7. Menimo, da je preiskava varna in primerna metoda za testiranje perifernega ravnotežnega aparata, izvaja pa naj jo ustrezno usposobljena DMS.

Lep pozdrav!    Mihaela Rajter
Višja svetovalka

1.            Poročilo predsednice UO[1]

Predsednica združenja MDPŠ  Andrea Margan v uvodnem poslovilnem govoru zahvali vsem članom  združenja, še posebej prof. dr. Marjanu Bilbanu, prof. dr. Metodi Dodič – Fikfak  ter predstavniku specializantov Gregu Avgustu Sušniku za aktivno sodelovanje na posvetu epilepsija – vozniška sposobnost v zadnjem letu. Pove, da se je upravni odbor od lanske skupščine sestal 10-krat in imel 1 dopisno sejo, v zadnjih 4 letih so imeli skupaj 38 sej.

Vizijo združenja MDPŠ vidi v enotnosti vseh vključenih MDPŠ specialistov v poslanstvo svojega dela. Opaža,  da so zdravniki MDPŠ zelo pridni, a morda premalo enotni, premalo vključeni v različne družbene sfere (delodajalci, inšpektorati, ministrstva …). Predlaga, da naj si vsak za cilj postavi vsakodnevno kvalitetno opravljeno delo, ki vključuje znanje in dobro sodelovanje.

2.            Poročilo blagajnika UO

Blagajnik UO – Tihomir Ratkajec poroča, da so beležili v letu 2017 negativno bilanco, ob pozitivnem celokupnem stanju – na računu  ZMDPŠ 31.12.2017 je dobrih 17.000 €. Poslovne knjige so vodene na Slovenskem zdravniškem društvu.

3.            Poročilo NO

Prim. mag. Irena  Manfredo, predsednica nadzornega odbora (NO) poroča o zglednem, tvornem sodelovanju z  ZMDPŠ, vabljeni so bili na vse sestanke ZMDPŠ, kjer so imeli priložnost izražati svoja mnenja, komentarje.

4.            Sklepi RSK1

Prof. Bilban in dr. Ratkajec sta pripravila sklepe RSK katere dr. Ratkajec na kratko predstavi.

5.            Poročilo predstojnice KIMDPS

Člani sprašujejo kakšne so napovedi glede števila novih specialistov, profesorica Metoda Dodič Fikfak odgovori, da so potrebe po specialistih MDPŠ trenutno velike zaradi razcveta gospodarstva in da imajo trenutno na kroženju 40 specializantov  ter popolnoma zasedena mesta za kroženje specializantov na učnih ustanovah, prvo sprostitev, oz. možnost specializacije se nakazuje konec l. 2018.  Ob tem izpostavi negotovost glede prihodnosti MDPŠ, kajti v trenutno sprejeti Resoluciji o nacionalnem programu  o varnosti in zdravju v Sloveniji 2018-2027 ni vključenih MDPŠ specialistov. Z boleznimi mišičnoskeletnega sistema ter duševnimi in vedenjskimi motnjami, ki naj bi v prihodnjih 10 letih predstavljale največje breme naj bi se ukvarjali družboslovni strokovnjaki. Menda ni bilo potrebe, ker se sprejemniki tega dokumenta sklicujejo, da so posebni pogoji dela vezani le na patologijo poklicnih bolezni, katere trenutno v Sloveniji zaradi zapletov v povezavi s tem ne odkrivamo, ne dokumentiramo, kar daje lažen vtis, da poklicnih bolezni ni, torej ni potrebe po vključenosti MDPŠ specialistov. Trenutno dela v Sloveniji cca 200 MDPŠ specialistov, ki letno opravijo cca 250.000 pregledov. Meni, da je potrebno biti zelo previden pri opredeljevanju posebnih zdravstvenih zahtev za določena dela, kajti od tega je odvisna tudi naša prihodnost.

6.            Poročilo UEMS-a

Predsednica UEMSA za MDPŠ  Alenka Škerjanc poroča o pomembnosti enotnosti stroke, multidisciplinarnega pristopa v MDPŠ, povezovanja MDPŠ v širši družbeni prostor, uresničitvi idej s pomočjo zakonodaje. Prizadeva si za vpeljavo mednarodnega MDPŠ izpita, ki bi omogočil  poenotenje MDPŠ izobraževanja, večji pretok delovne sile. Za tak študij bi bilo potrebno na program MDPŠ študija obogatiti še za poglavje o katastrofni medicini in sklop o diplomaciji in veščinah pogajanja.

7.            Poročilo predstavnika specializantov

8.            Razno

Prim. mag. Irena Manfredo izpostavi, da si vsi, ki naredimo nekaj dobrega izven svojih okvirov delovanja zaslužijo priznanje.

Izpostavi se tudi problematika nekritičnega dodeljevanja popoldanskih koncesij  s strani ministrstva  ambulantam, kjer ni redno zaposlenega MDPŠ specialista, oz. kjer delajo le upokojeni zdravniki  (ti naj ne bi mogli biti nosilci dejavnosti).

Prim. mag. Irena Manfredo je novoizvoljena predsednica strokovnega sveta za medicino dela, prometa in športa. V Strokovni svet medicine dela, prometa in športa so bili imenovani naslednji člani: Davor Denkovski, dr.med., Martin Kurent, dr.med., prim.mag. Irena Manfredo, dr.med., Maja Mikša, dr.med. Maja Petrovič Šteblaj, dr.med., in dodatno kot šesti član še Metka Tržan, dr.med. Poroča o novostih na področju obdavčenja (DDV). Trenutno so vsi pregledi za podaljšanje vozniških izpitov, posest in nošenje orožja, izpolnjevanje DD1 obrazcev za invalidske komisije obdavčeni z 20% DDV. Predlagali so , da so vse naloge , ki jih izvajalci MDPŠ delajo po 33.členu ZVZD-1 oproščene plačila DDV. Pove, da mag.  Metka Teržan pripravlja klinične poti za dokazovanje bolečine v hrbtenici, ki bo zaživela v poskusnem projektu v  Zdravstvenem domu Trebnje. Poroča o uspešni intervenciji, ki jo je sprožila prim. Zora Vadnjal Gruden, tako da zaradi nevključenosti  v sistem zdravstvenega zavarovanja v ambulantah MDPŠ ni potrebno voditi elektronskih čakalnih knjig.

SZD sprašuje stroko o mnenju glede modularnega izobraževanja s področja medicine športa s katerim bi tudi zdravniki ostalih specializacij pridobili licenco za opravljanje zdravstvenih pregledov športnikov (in klubskih svetovalcev). Mnenje stroke je, da so za ocenjevanje športnikov potrebna posebna znanja, katere specialist mdpš dobi med specializacijo, tisti, ki se bodo usmerjeno ukvarjali z medicino športa pa dodatno še tekom zadnjega leta specializacije. Menimo, da modularno izobraževanje ne more biti ekvivalent specializaciji. Pripravljavce modularnega izobraževanja s področja medicine športa spodbujamo k pripravi programa specializacije iz medicine športa.

Izpostavi tudi zakonsko potrjene novosti o pregledu gasilcev s strani osebnih zdravnikov, ki so bile sprejete na pobudo gasilskih zvez in ministrstva ter pomisleke v zvezi s tem.

9.            Volitve

Volitve članov združenja v upravni odbor (UO):  Predsednica pove, da so bili vsi člani združenja  večkrat preko mailov in ustno pozvani, da kandidirajo za organe združenja, vendar ni bilo praktično nobenega odziva, nihče se ni prijavil,  zato so se odločili, da sami predlagajo kandidate za vse funkcije  upravnega odbora (UO).

Na volitvah je bilo prisotnih 65 članov združenja (prešteje Polonca Kovačič, porok: Barbara Peče Breznik, Vesna Zadnikar), ki so soglasno z dvigom rok izvolili Davorja Denkovskega za predsednika  združenja  ter naslednje člane združenja: Jerneja Hrena za Štajersko-Koroško, Borisa Kopiloviča za Primorsko-Notranjsko-Goriško, Majo Petrovič-Šteblaj za Gorenjsko, Oksano Levak za Zasavsko-Dolenjsko, Martina Kurenta za Ljubljansko regijo, Gregorja Sušnika za blagajnika, Nino Nikolič Lebič za tajnico in Danija Mirnika za predstavnika specializantov.  Razen Danija Mirnika (opravičen, ker je na izobraževanju v tujini) so se novoizvoljeni člani nato predstavili članstvu.

Novoizvoljeni predsednik Davor Denkovski si v svojem mandatu želi čim več komunikacije med člani in deležniki, identificirati  ključne izzive v medicini dela, prometa in športa, ter jih skladno s prioriteto projektno odpravljati.


[1] V priponki

Poročilo za 2017-2018

Od lanske skupščine se je UO sestal 10 krat in imel še eno dopisno sejo. V 4-letnem mandatu je bilo 38 sej UO.

Člani UO so bili: Davor Denkovski za Dolenjsko, izredna prof. dr. Alenka Franko za Ljubljansko regijo, Boris Kopilović za Primorsko, Maja Petrovič Šteblaj za Gorenjsko regijo, Miljana Žitko Mastnak za Štajersko in blagajnik dr. Tihomir Ratkajec.

Tajnika/tajnico Združenje v tem mandatu ni imelo.

Člani NO so prim. mag. Irena Manfredo, dr. Alenka Škerjanc in Bojan Pelhan.

Na seje UO so bili vabljeni: prof. Bilban, prof. Dodičeva in predstavnik specializantov Grega Sušnik.

Tema 5. Sušnikovih dni je bilo STARANJE NA DELOVNEM MESTU, Ocena srečanja:- organizacija srečanja 4,5

- ali sem se na strokovnem srečanju kaj naučil: 3,8- ali bo srečanje vplivalo na moje delo: 3,3.

Združenje je podprlo strokovno srečanje specializantov nevrologije in medicine dela prometa in športa na temo EPILEPSIJE. Mislim, da smo bili vsi tisti, ki smo se 02. 03. 2018  srečanja udeležili prijetno presenečeni nad agilnostjo naših mladih kolegov. Upamo, da jim te ni in ne bo zmanjkalo in da bomo kmalu dobili tudi predlog usklajenih priporočil obeh strok pri obravnavi epilepsij.

V preteklem letu smo večkrat poskusili vzpostaviti komunikacijo z IRSD in MDDSZEM vendar nam to, do danes ni uspelo. Zaradi posega inšpektorjev za delo v strokovno področje medicine dela, smo junija skupaj s KIMDPŠ in RSK organizirali okroglo mizo na katero smo vabili tudi predstavnike IRSD. Ti se okrogle mize niso udeležili, zapisnik tega sestanka ste dobili po elektronski pošti.

Zaradi vmešavanja inšpektorjev za delo v strokovne odločitve specialistov medicine dela, prometa in športa in tudi ostalih problemov s katerimi se v naši stroki srečujemo smo imeli sestanek tudi na ZZS. Predsednica OOZV ZZS Vesna Pekarovič Džakulin je tudi na ta sestanek povabila predstavnike IRSD in Ministrstva za zdravje, ampak tudi tega sestanka se niso udeležili.

Še vedno ni jasno ali je medicina dela, prometa in športa delo osnovnega zdravstvenega varstva. Tudi na tem področju se bomo morali opredeliti. Eden od večjih problemov na katerega smo na tem sestanku na OOZ ZZS opozorili so tudi neučinkoviti ukrepi po rednih in še bolj po izrednih strokovnih nadzorih s svetovanjem.

Prav zaradi neučinkovitih ukrepov po strokovnih nadzorih s svetovanjem smo SZD v zvezi s prenovo Pravilnika o zdravniških licencah predlagali, da bi trajni odvzem licence lahko sledil tudi … »zaradi ravnanja zdravnika, ki je povzročilo trajne hujše posledice na zdravju ali smrt pacienta in škodijo zdravju tretjih oseb«. Utemeljitev ZMDPŠ je, da strokovno neustrezno ravnanje specialistov medicine dela, prometa in športa ne ogroža samo zdravja posameznega pacienta, v našem primeru delavca ali voznika, ampak tudi varnost in zdravje tretjih oseb (sodelavcev in celo širšega okolja). Zato predlagamo, da se začasni odvzem licence uvede v primerih negativnega mnenja pri strokovnem svetovanju z nadzorom. Če strokovno nepravilnemu ravnanju ne sledi jasen ukrep to pomeni, da se še naprej izvajajo aktivnosti, ki škodijo zdravju delavcev in ogrožajo tudi varnost in zdravje njihovih sodelavcev.

Skupaj z KIMDPŠ smo sodelovali pri pripravi predloga interventnega zakona o BS, po katerem bi specialisti družinske medicine morali poslati na pregled zaradi ugotavljanja delazmožnosti k specialistu MDPŠ (pooblaščenem za določeno organizacijo) vse zavarovance, ki so zdržema v bolniškem staležu dlje kot tri koledarske mesece. Zakon ni bil sprejet.

Z dopisom smo opozorili Ministrstvo za zdravje o neustreznosti izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Pozvali smo jih, da preprečijo izvajanje nestrokovnih izobraževanj in, da  uredijo certificiranje izobraževalnih programov na področju promocije zdravja pri delu.

Z dopisom smo opozorili tudi ZZS o zavajajočem izpostavljanju specialistov medicine dela, prometa in športa v medijih, kot kršiteljev zaupnosti in varovanja osebnih podatkov. Od ZZS pričakujemo, da nas bo podprla pri zahtevi po dostopu do elektronskega sistema zdravstvenega kartona, vpogleda v e-napotnice in e-recepte. Od ZZS smo zahtevali, da specialiste medicine dela, prometa in športa pred takimi napadi obrani, medijem jasno razloži našo nalogo in se v svoji uradni izjavi za javnost distancira od takšnih navedb.

Zadnji dopis, ki smo ga skupaj z KIMDPŠ in RSK poslali je naš protest zaradi sprejetja Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 pri kateri specialisti medicine dela, prometa in športa kot eni glavnih deležnikov varovanja zdravja delavcev nismo imeli nobene vloge.

V času od lanske redne Skupščine je:

Na predlog UO Združenja Dr. Tihomir Ratkajec pridobil naziv primarija.  Dr. Ratkajec je postal specialist medicine dela, prometa in športa leta 1986. Doktoriral je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2009. Dr. Ratkajec je aktivni član Združenja medicine dela, prometa in športa od leta 1987. V tem času je opravljal različne funkcije. Član Upravnega odbora združenja je neprekinjeno od leta 1993 do danes; od 2014 v funkciji blagajnika Združenja.

Od leta 2015 je član RSK za medicino dela, prometa in športa, v  obdobju od 2013 – 2017 tudi Strokovnega sveta za medicino dela, prometa in športa pri Slovenskem zdravniškem društvu.   Je urednik in recenzent zbornikov s strokovnih srečanj Združenja medicine dela, prometa in športa ter glavni in neposredni mentor specializantom medicine dela, prometa in športa in dodiplomskim študentom medicine za področje medicine dela.

Specialist medicine dela, prometa in športa je postal:

Janez Strupi, zaposlen v Dispanzerju za medicino dela v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Maturiral sem na Gimnaziji Franca Miklošiča v  Ljutomeru. Diplomiral sem na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med specializacijo MDPŠ se je usmeril predvsem v splošno (dispanzersko) medicino dela, epidemiologijo dela in poklicno rehabilitacijo. Večkrat je s predavanji aktivno sodeloval na Torkovih srečanjih specialistov MDPŠ in pripravil tudi nekaj člankov za Glasnik KIMDPŠ. Raziskoval je zdravstveno ogroženost poklicne skupine medicinskih sester v Sloveniji in pripravil spec. nalogo s tega področja. Specialistični izpit sem opravil s pohvalo 9.3.2018.

Naslov specialistične naloge je »Zdravstvena ogroženost medicinskih sester v Republiki Sloveniji na podlagi umrljivosti, bolnišničnih obravnav in bolniškega staleža.«

In naj zaključim:

V preteklem mandatu smo skupaj z KIMDP in RSK bili sopodpisniki velike večine vseh za stroko pomembnih dokumentov. Trudili smo se aktivno opozarjati na vse nepravilnosti, ki se tičejo stroke.

Z vso gotovostjo trdim, da je v tem obdobju Združenje postalo popolnoma enakovredni partner KIMDPŠ in RSK s svojo jasno vlogo in ta je, da v največji možni meri sledi potrebam članov. Združenje je eden izmed stebrov stroke.

Dr. Andrea Margan dr. med.

Predsednica UO od 2014-2018